Za slovo od alp

Letošnja snowboard sezona je bolj borna, dosedanji izkupiček zaradi bolezni in ostalih nesreč v decembru znaša samo 4 dni. Kljub vsemu pa moram priznati, da so bili ti štirje dnevi nadvse kvalitetni.

V soboto zjutraj sem se tako ob šestih znašel v uradnem kombiju odprave rdečega prašiča. Ko sem se pred Katschberg tunelom zbudil z bolečim vratom, zaradi povsem boleče pozicije v kateri sem zaspal, sem videl cel vremenski goddamn. Padal je dež, nad vrhovi pa so se zelo hitro podile megle. Jao, kam mi gremo, zakaj nisem ostal v postelji.

V Zell Am Seeju se je skozi oblake že videl Kitzsteinhorn. Pridemo na Kaprun, bilo je še nekaj visoke oblačnosti, skozi katero se je sramežljivo prebijalo sonce. Snega ni bilo pretirano veliko, park pa lepo urejen.



Pod vrhom je bilo celo nekaj malega semi-powdra, ki je bil presenetljivo prijeten za furat. Isto tudi pod žicnicami do spodnje postaje. Bordal sem cel dan brez pavze in sem bil prav premočen. Definitivno dober dan, ki ga je začinil fantastičen sončni zahod.



V nedeljo powdra skorajda ni bilo več, ampak še vedno nadvse prijetno, le občasno preveč vetra.



Dvakrat sem tudi grdo ubrisal, enkrat sem si popraskal brado, drugič pa nategnil ramo. Aw!



Skratka, splačalo se je vstati ob pet petnajst, dostojno sem se poslovil od alp tako, da jih bom v treh napornih tednih pod brazilskim soncem zelo pogrešal.