Nova prometna zakonodaja

Ob ogledu Odmevov mi je šlo skoraj na bruhanje, ko so vrli vladavci predstavljali nove predloge cestno prometne zakonodaje, ki naj bi zmanjšala število nesreč na cestah. Kot vedno - višje kazni so za vse probleme današnje družbe.

Bil sem precej šokiran, da vsa ta učena gospoda ne pozna nebroja raziskav, ki vse jasno zaključujejo, da ni neke blazne korelacije med strožjimi zagroženimi kaznimi in zmanjšanjem kriminala oziroma prekrškov.

Na koncu pogovora je dr. Marko Polič s filozofske fakultete za izboljšanje povedal pozabljeno resnico, da ni problem višina kazni, bolj pomembno je, da se kazen izreče čim večkrat. Kot je nekdo rekel: "Kazen za nepravilno parkiranje bi bila lahko en evro, če bi jo izrekli ob vsaki kršitvi."

Ampak bodi dovolj, glede na to, da je že leta 1764 Cesare Beccaria spisal masterpiece O zločinih in kaznih, lahko na tem mestu zaključim in predlagam poletno domače branje našim vladavcem.

Klanjam se

Profesor Mojmir Mrak v Sobotni prilogi:

Sem tudi proti rokohitrskim ukrepom na področju dohodnine, kot je bil na primer predlog za povečanje dohodninskih stopenj v zgornjih razredih, in to z argumentacijo, da gre za dodatno obdavčitev najbolj bogatih. Zakaj? Prvič, gre za spremembe, ki bi v državno blagajno prinesle vsega nekaj 10 milijonov evrov, kar v osnovi ne rešuje našega javnofinančnega problema. In drugič, ne gre za obdavčitev najbolj bogatih, temveč za obdavčitev višjega srednjega razreda, ki ima dohodke v obliki plač. Gre torej za obdavčitev tistih, ki jih je najlažje obdavčiti. Če minister resnično želi obdavčiti najbolj bogate, s čimer se strinjam, potem bo to moral storiti z drugimi ukrepi, ne pa z dohodnino.

Bebec

Bono Vox, pevec skupine U2 se je iz recimo temu benevolentnega humanitarneža prelevil v PRovca kartela lastnikov avtorskih pravic. Ni mi jasno, kaj je bilo tega treba človeku, ki ima več kot dovolj denarja in verjetno tudi razume, kako mu založbe odžirajo njegov kruh.

Oglejmo si njegov umotvor iz kolumne v New York Timesu:

Intellectual Property Developers

Caution! The only thing protecting the movie and TV industries from the fate that has befallen music and indeed the newspaper business is the size of the files. The immutable laws of bandwidth tell us we’re just a few years away from being able to download an entire season of “24” in 24 seconds. Many will expect to get it free.

A decade’s worth of music file-sharing and swiping has made clear that the people it hurts are the creators — in this case, the young, fledgling songwriters who can’t live off ticket and T-shirt sales like the least sympathetic among us — and the people this reverse Robin Hooding benefits are rich service providers, whose swollen profits perfectly mirror the lost receipts of the music business.

We’re the post office, they tell us; who knows what’s in the brown-paper packages? But we know from America’s noble effort to stop child pornography, not to mention China’s ignoble effort to suppress online dissent, that it’s perfectly possible to track content. Perhaps movie moguls will succeed where musicians and their moguls have failed so far, and rally America to defend the most creative economy in the world, where music, film, TV and video games help to account for nearly 4 percent of gross domestic product. Note to self: Don’t get over-rewarded rock stars on this bully pulpit, or famous actors; find the next Cole Porter, if he/she hasn’t already left to write jingles.

Ih, kako lepo. Preložimo vse skrbi neke industrije, ki se ne zna prilagoditi novi realnosti (pustimo ob kraju dejstvu, da so lastniki avtorskih pravic kovali enormne dobičke) in naložimo ISPjem, da nadzorujejo promet do njihovih naročnikov, kitajska pa naj nam služi za zgled.

Kako lepo. Bono ti si en bebec, tvoje glasbe že dolgo nisem kupil, ker je pač vedno bolj zanič, bil sem pa na koncertu zadnje turneje. Glede na te neumnosti (in tudi glede na precej slab koncert) dvomim, da bom šel še kdaj.

Bralcema

Ko se v zelo ne novoletnem vremenu stopnjuje s strani trgovcev sproducirana silvesterska norija je morda čas, da potegnem črto pod leto 2009, oziroma za mojo novoletno poslanico tistima bralcema, ki ju to zanima.

Krizno stanje sveta je v nasprotju z mojim počutjem, saj moram priznati, da je bilo to eno izmed boljših let, čeprav je minilo brez nekih merljivih dosežkov in brez doseganja nekih vnaprej postavljenih ciljev.

Bilo je tudi leto dobrih potovanj, kjer sem spoznal zanimive ljudi, se vrhunsko zabaval in nasploh užival. Tam sem tudi razčistil določene stvari, ugotovil, kaj bi rad počel v življenju in barko zasukal v ustrezno smer. Smer se je kaj kmalu izkazala za pravo, saj so bili rezultati boljši od pričakovanj. Prav tako sem se odločil, da se bom lotil verjetno zadnjega zrelostnega izpita na moji poklicni poti, kar bo eden izmed večjih izzivov in edini merljivi cilj za 2010.

Pohvaliti se moram še s tem, da sem se odvadil spremljanja kloake, ki se ji reče slovenski mediji in da me Borat in njegovi prav nič ne ganejo. Še manj me gane večni premier in njegovi podaniki ter njih oslarije. Hej, izgubili ste volitve - povsem po svoji krivdi, bo spet prilika... Moram pa priznati, da čutim majhno zadovoljstvo, ker me moja volilna izbira ni razočarala.

Upam, da v novem letu ne bom obžaloval nakupa televizije. Zato je na mestu novoletna zaobljuba, da se bom ogibal tv dnevnikov in drugih informativnih oddaj kot hudič križa

Razočaran pa sem nad tem, da je finančna kriza kar nekak izzvenela ob prašičji gripi in ni prinesla konsekvenc, ki smo jih pričakovali. Ampak dopuščam možnost, da krize še ni konec in da še obstaja upanje za človeštvo ter da bo vsaj del finančnih produktov postavljen na njih mesto - poleg pokra, loterije in športnih stav. Upanje se že poraja.

Bralcema na tem mestu še zaželim, da bosta čim uspešneje ignorirala novoletno norijo in da jima petarde ne bodo preglasne. V prihajajočem letu pa jima želim predvsem poguma za vztrajanje pri njunih ciljih in zaupanja vase.

Palica daljša od korenčka

Na kratko sem že omenil, da je kartel lastnikov avtorskih pravi za Francijo napadel Združeno kraljestvo, kjer je (skoraj) uspel z lobiranjem za drakonske ukrepe proti ilegalnemu file sharingu.

Kljub skrivnostnosti, s katero je minister Mandelson poizkušal med počitnicami doseči sprejem sporne zakonodaje, je prišlo do široke debate o (ne)smiselnosti in (proti)ustavnosti teh ukrepov.

Otočani zbirajo podpise pod peticijami, načrti so deležni splošne kritike s strani strokovnjakov, internetnih ponudnikov, poslancev. Kritikam so se pridružila tudi pomembna združenja avtorjev, kot so: Featured Artists Coalition (FAC), British Academy of Songwriters, Composers and Authors (Basca) in Music Producers Guild (MPG) in zvezdniki, kot so Sir Paul McCartney, Sir Elton John and Damon Albarn:

"We vehemently oppose the proposals being made and suggest that the stick is now in danger of being way out of proportion to the carrot. The failure of 30,000 US lawsuits against consumers and the cessation of the pursuit of that policy should be demonstration enough that this is not a policy that any future-minded UK government should pursue."

Vodja BASCE, Patrick Racklow je dobro pokazal na srž problema:

"The music industry is quite a scary place to be at the moment and we don't know what it will look like in 10 years' time, but if we find ways of licensing, new ways of doing things will evolve. What we can't do is try to push things forward by looking back."

Guardian via Pangloss

Copyright mafija nadaljuje svoj pohod

Tokrat v UK. V poletnih počitnicah, po hitrem postopku - da bo le čimdlje stran od oči javnosti. In nasprotno s prej objavljenimi cyber smernicami angleške vlade.

Nimam kaj za dodati k besedam angleške kolegice:

I have no great love for filesharers and my own life is reasonably complete without free access to the complete works of Michael Jackson. The reason I have become so involved in this single issue is because throughout, a single industry sector has shown complete contempt both for democratic procedures, the public interest and for basic and fundamental human rights, all in the name of extracting the last cent of their own, still not inconsiderable, profits.

Ok, companies exist to make profits. But worst of all, our own elected democratic governments, though very well aware of all these points, have gone along like sheep, far more willing to disproportionately criminalise a generation and remove access from students, the unemployed et al to the most essential facility we have ever developed, for minor civil infringements (no one is talking about commercial criminal piracy here) than consider the public balance of interests.

Siol ne loči velikih in malih črk

Žal nimam možnosti izbire ponudnika dostopa do interneta in sem prisiljen biti pri Siolu. Ok, 20/20 optika ni slaba, ampak zaradi raznih sprememb paketov in podobnih nategancij, bi morda rajši zamenjal.

Dva dni nazaj sem nekaj nastavljal po servisnih straneh in sem ugotovil, da imam še vedno isto geslo, ki mi ga je dodelil Siol. Nastavil sem si svoje geslo, ki pravilno vsebuje velike in male črke.

Prvi šok: kličem zakaj geslo ne dela, rečejo da zna trajati do nekaj ur, da ga res zamenjajo. Okej, internet je še delal zato se nisem sekiral.

Naslednji dan internet ne dela. Se skonektam na siol škatlo in poizkušam vnesti geslo. Ni šlo. Sploh mi ni bilo jasno, kaj sem zamočil pri menjavi gesla, saj dvakrat težko vtipkaš napačno geslo. Kličem na Siol, če bi mi lahko zresetirali password in mi tip pove: "Veste naš sistem ne podpira velikih in malih črk. Če ste vtipkali geslo, ki ima velike in male črke, potem ga morate zdaj vnesti samo z malimi." Se pravi, nastaviš si geslo: PaSSwoRd, dela pa samo, če ga vneseš kot: password.

WTF?! Kaj takega pa še ne.